Pomoč pri statistiki, SPSS

uncle_sam

broker
25. sep 2007
3.034
1.430
113
39
Hello družba...prilepil bom vprašanje, ki sem ga dobil, pa nisem doma na tem področju:

Imam ordinalno spremenljivko, kako lahko testiram hipotezo. Ko imam en vzorec ali lahko uporabim One-Sample T Test? Ko pa imam dva neodvisna vzorca ali lahko uporabim Independent-Samples T Test? Če ne, kaj lahko uporabim za preverjanje hipotez ordinalne spremenljivke oziroma dveh ordinalnih spremenljivk?

tongue-1.gif
 

Generik

Guru
14. maj 2011
3.846
1.244
113
uf, kaj nisi vprašal 2 leti nazaj, bi ti iz glave znal povedat.
smile-1.gif
Zdaj bi moral pa kar po zapiske.. ki so 200km vstran :\
 

uncle_sam

broker
25. sep 2007
3.034
1.430
113
39
Odgovor od šefice
cool-1.gif


Ordinalno srpemenljivko merim z Likertovo lestvico (v enem primeru 5-stopenjska, v drugem 3-stopenjska).

Za en vzorec želim preveti ali je povprečna vrednost ene ordinalne spremenljivke enaka določeni hipotetični vrednosti. Za dva neodvisna vzorca želim preveriti ali se povprečna vrednost spremenljivke razlikuje med dvema skupinama enot.
 

ynos

Vremenko
18. jul 2007
24.256
3.670
113
davorinm.wordpress.com
Če imaš že v navodilih "izračun povprečja" potem lahko uporabis One sample t test in independent sample t test. Vendar s 3 stopenjsko ni najbolje racunati povprečij. Tudi pri 3 stopenjski imas navodila za izracun povprecja?

Če ne moreš javno pisati podrobneje (če gre za diplomo ipd...), sporoči na zs.
 

philips

Guru
Osebje foruma
Administrator
17. avg 2007
9.767
626
113
Ne vem sicer kaj vas na faksih učijo, ampak T-test in ordinalni podatki ne gredo najbolj skupaj. Prav tako z njimi ne smeš računati poprečja, saj le-to nima smisla.

Iz Wikipedije:
Citat:
In statistics, ordinal data is a statistical data type consisting of numerical scores that exist on an ordinal scale, i.e. an arbitrary numerical scale where the exact numerical quantity of a particular value has no significance beyond its ability to establish a ranking over a set of data points.

Posamezne podatke lahko torej med seboj rangiraš (torej določiš boljšega/slabšega), ne moreš pa med njimi računati razlike. Prav tako ni pametno 3-, 5- in 7-stopenjskih lestvic zapisovati s števili, saj s tem nakazuješ na intervalne podatke, kar pa to definitivno niso.

Primer za 5-stopenjsko lestvico:
- Strongly disagree
- Disagree
- Neither agree nor disagree
- Agree
- Strongly agree

Če zgornje stopnje označiš z 1-5 in z njimi računaš poprečja in razlike, potem efektivno rečeš, da je "Strongly agree" 5-krat boljši od "Strongly disagree". Kar pa seveda ni res.

Na kratko: ordinalne podatke lahko samo rangiraš med seboj, karkoli drugega pa je statistični lapsus.

Glede statističnih testov pa boš moral napisati kakšne podatke imaš in kaj želiš preveriti. Ampak definitivno boš moral uporabiti neparametrične teste (kakšnega izmed Wilcoxonovih testov, Mann–Whitney U test ipd.).
 

ynos

Vremenko
18. jul 2007
24.256
3.670
113
davorinm.wordpress.com
Likertovo lestvico lahko komot uporabis kot intervalno. Mpras pa pri vprasalniku oznaciti kaj je 1 kaj 5 itd... Taka je praksa pri raziskovanju. Pri analizi pa omenis to predpostavko.
 

philips

Guru
Osebje foruma
Administrator
17. avg 2007
9.767
626
113
Citat:
Uporabnik ynos pravi:
Likertovo lestvico lahko komot uporabis kot intervalno. Mpras pa pri vprasalniku oznaciti kaj je 1 kaj 5 itd... Taka je praksa pri raziskovanju. Pri analizi pa omenis to predpostavko.

Super, potem je najslabša opcija 3-krat slabša od nevtralnega odgovora, najboljša opcija pa 1,667- krat boljša od nevtralnega odgovora
rolleyes-1.gif


Pa pri t-testih imaš še en kup predpostavk, ki pri neparametričnih podatkih redkokdaj držijo (normalnost, enakost varianc ipd.).

Če hočeš narediti kredibilno raziskavo na veljavnih predpostavkah, je treba uporabit neparametrične teste, kjer se medsebojno primerjajo rangi. So pa ti testi konceptualno zelo podobni t-testom.