Ministrstvo kritično do molitev za nerojene otroke pred porodnišnico. ZL bi jih kar prepovedala
Uredništvo
Piše: Uredništvo -
2. marec 2016 ob 13:55
6
@Domovina_je
Minule dni je v nekaterih krogih v Sloveniji precej prahu dvignila akcija zavoda Božji otroci – 40 dni za življenje, ki se zbirajo pred ginekološkim oddelkom UKC Ljubljana in molijo za rešitev nerojenih otrok in zaščito žensk pred ranjenostjo zaradi umetnega splava.
Na akcijo Božjih otrok so se ostro odzvali v Pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk, v Združeni levici bi njihovo zborovanje kar prepovedali. Včeraj se je oglasilo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki v dejavnosti Božjih otrok vidi nasprotovanje temeljnim pravicam žensk in deklet.
Pobuda za zaščito ustavnih pravic žensk
Pobuda za zaščito ustavnih pravic žensk je 15. februarja v imenu 163 “individualnih podpisnic”, med katerimi so tudi moški, ter v imenu 13 organizacij, predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu poslala pismo, v katerem menijo, da se z molitvami pred UKC ogroža pravica žensk o rojstvu otrok.
V pismu se sklicujejo na kršitev 55. člena Ustave RS, ter na dokumente OZN. Trdijo tudi, da se s shodi pred ginekološko kliniko izvaja politični pritisk ter izrablja verska čustva za doseganje svojega namena.
Trdijo, da z zbiranjem in molitvijo pred kliniko kratijo ter omejujejo ustavne in zakonske pravice žensk, jim jemljejo dostojanstvo ter pravico do zasebnosti.
Božji otroci: Tudi mi se zavzemamo za pravice žensk. Nerojenih!
Zavod Božji otroci je o zgornjih obtožbah Pobude za zaščito ustavnih pravic žensk zapisal, da si tudi sami prizadevajo za pravice žensk, celo tistih, ki jih je Pobuda spregledala – še nerojenih. Med drugim pišejo:
“Zgodnje feministke so bile enotne, da prepoved splava služi za zaščito žensk. V javnosti manj slišana veja feministk zagovarja stališča, da odobravanje splava pomeni nepoznavanje resničnih potreb žensk, da si ženska zasluži vse kaj boljšega kot splav in da nobena sočutna oseba, ki ve za trpljenje po splavu, ne želi, da bi ženska trpela zaradi osebne tragedije splava.”
Opozarjajo še, da pravica do splava v 55. členu ustave ni nikjer izrecno zapisana (člen pravi, da je odločanje o rojstvih lastnih otrok svobodno), prav tako pa s “sporočanjem znanstveno potrjenih dejstev glede nosečnosti” ne morejo biti kršene pravice žensk in pravica do izbire.
Prav tako poudarjajo, da OZN v nobenem dokumentu ne navaja, da je prepoved splava priznana kot mučenje žensk in da v teh dokumentih prav tako splav ni priznan kot pravica.
“V pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk piše, da navzoči v pobudi 40 dni za življenje izvajamo političen pritisk in izrabljamo verska čustva. Tudi to ne drži. Politični pritisk pomeni postavljanje zakonodaje nad določila etičnih kodeksov zdravstvenih delavcev. Sporočilo, da obstaja Bog, ki ima vsakega rad in ki daje vedno nove možnosti, je dobro in lepo. Ne razumemo, zakaj naj bi bilo izrabljanje verskih čustev,” so še zapisali Božji otroci.
ZL bi jih prepovedala, NSi opozarja, da levica preganja vsakega, ki se z njo ne strinja
Združena levica je molitev pred UKC v svoji izjavi 24. februarja označila kot dejanje, ki spodbuja sovraštvo ter ga pahnila v isti koš s protesti proti migrantom v Šenčurju ter s shodom v podporo Daryush Valizadeh-u, ki se javno zavzema za legalizacijo posilstva.
Glavni pomen shodov pred ljubljansko porodnišnico je po njihovo: “izvajanje psihičnega nasilja nad ženskami, ki v ginekološko kliniko prihajajo opraviti splav,” kar po njihovem onemogoča izvrševanje z ustavo določenih pravic.
Zato shodov po njihovem pristojni organi ne bi smeli dopustiti, oziroma bi v primeru neprijavlenega shoda morali ukrepati na mestu samem.
Prav tako je poslanec ZL in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek na Vlado naslovil pobudo, naj sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo tovrstna zborovanja pred bolnišnicami in drugimi zdravstvenimi zavodi onemogočili, “sploh v primerih, ko udeleženci shodov izvajajo psihično nasilje na pacientkami.”
Na takšno stališče Združene levice se je ostro odzvala Nova Slovenija, ki meni, da si ZL jemlje pravico nekritične presoje, kaj je svoboda govora, zbiranja in izražanja veroizpovedi.
“Vedno bolj se potrjuje izrek, da je svoboda govora izražanje stališč levice, medtem ko so stališča drugih sovražni govor,” ocenjujejo v tej stranki in dodajajo:
“Glede na to, da je svoboda govora in svoboda izražanja veroizpovedi vedno bolj na preizkušnji, se lahko vprašamo: svoboda v Sloveniji – quo vadis?”
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Prvega marca se je na nastalo problematiko odzvalo tudi pristojno ministrstvo, ki je na spletni strani podalo uradno izjavo. V njej opredelijo molitve Zavoda Božji otroci kot eno izmed gibanj, ki nasprotuje pravicam žensk s področja reproduktivnega zdravja.
“V Evropi in po svetu se je v zadnjih letih okrepilo nasprotovanje nekaterim temeljnim pravicam žensk in deklet, ki zadevajo njihovo spolno in reproduktivno zdravje, varovanju katerega so se v mednarodnih sporazumih zavezale številne države, med njimi tudi Slovenija. V tem kontekstu lahko razumemo tudi sicer mirne shode in molitve zavoda Božji otroci, ki potekajo pred ljubljansko ginekološko kliniko.”
Poudarili so tudi, da je pravica do splava ena temeljnih ustavnih pravic žensk ter da na ministrstvu nasprotujejo kakršnemukoli poseganju vanjo, saj gre za pravico, ki je bistveni element človekovega dostojanstva, ki pripomore tudi k zmanjševanju neenakosti med spoloma.
“Ne želimo se več vrniti v čase, ko je bila prekinitev nosečnosti prepovedana oziroma strogo omejena in so zaradi nelegalnih in zato nestrokovno opravljenih splavov ženske celo umirale,” so še zapisali na ministrstvu.
Kako je s tovrstnimi praksami v tujini in kakšna je praksa umetnih prekinitev nosečnosti v Sloveniji?
Na Domovini bomo v prihodnjih dneh v več člankih predstavili, kakšna je družbena in sodna praksa v primerih protestiranja pred porodnišnicami v tujini, kako je pravica do “svobodnega odločanja o rojstvu otrok” urejena v različnih evropskih in svetovnih državah ter se osredotočili na izvajanje te pravice v Sloveniji.
sicer je najbrž polno
