Danes zjutraj sem se odpravil na lep nedeljski izlet. Cilj je bil ogled ostalin Soške fronte, natančneje dveh muzejev na prostem Mengore in Kolovrat. Štartam od doma malo po 7 uri zjutraj. Pot me vodi preko Trojanskih lukenj do Ljubljane, kjer sproti zavijem še v BTC, nahranit jeklenega konjička.Potem pa nazaj na obvoznico in na primorski krak slovenskega avtocestnega križa do izvoza Logatec. Potem preko Logatca, Godoviča Idrije, do Mosta na Soči, kjer zavijem proti prevalu Poljance. Na Poljancah je urejeno parkišče in izhodiščna točka za obisk Mengor.  Na izbiro sta dve poti krajša, za katero na tabli piše 25 minut in daljša za katero piše na tabli 40 minut. Izberem krajšo varianto poti, čeprav vem da bom malo "grizel kolena". Na vrhi sem v cca pol ure. Na poti je možno videti nekaj ostlin prve svtovne vojne. Ob enajstih, ko sem prišel na 453m visok vrh razgled ni bil ravno najboljši zaradi megle, so se pa videli nekateri bližnji vršaci. Vrnil sem se po isti poti nazaj, do parkirišča.

 

Iz parkirišča na prevalu Poljace se odpeljem v smeri Nove Gorice, vendar v dolini zavijem proti Bovcu, Kobaridu in Tolminu. Peljem se do Idrskega, kjer zavijem prti Livku in Livškim Ravnam do muzeja na prostem Kolovrat. Na poti proti Idrskemu od krožišča, kjer se cesta razcepi priti Tolminu na eno stran in Kobaridu na drugo, je na določenih mesti veličasten razgled na italjansko kostnico nad Kobaridom. Pod samim mouzejem na prostem Kolovrat je manjše parkirišče, kjer pustim avto. Povzpnem se proti italjanskim položajem iz prve svetovne vojne. Dostop je malo bolj strm, venda s primerno obutvijo (gojzarji, čeprav po mojem niso nujni) in pa pohodniškimi palicami sebrez problema pride do strelskih jarkov italjanske vojske. Ostaline so dobro vzdrževane, očitno so nekateri deli obnovljeni. Iz vzpetine nad streskimi jarki je lep razgled na naše Alpe in Furlanijo. Danes se je videla dolina v meglici. Po ogledu muzeja na prostem sem pot nadaljeval proti Kanali, Novi Gorici, Podnanosu, Ljubljani do doma. Po koncu lepega nedeljskega izleta doma ugotovim, da je prednji konec mojega jeklenega konjička spet izgleda kot bojno polje po veliki bitki, žrtve so bile mušice in podobni insekti. Pa ravno včeraj sem skoraj do osmih zvečer čistil posledice prejšnjih bitk (beri: pral avto).

 

Še nekaj fotk imate na spodnjem linku